Društva
Koristne povezave
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Slovenci v hrvaški ustavi
V tako imenovani božični ustavi iz leta 1990 je v temeljnih načelih pisalo, da je Republika Hrvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srbi, Muslimani, Slovenci, Čehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Židi in drugi.
Jeseni leta 1997 je stekel postopek za spremembo hrvaške ustave. V začetku novembra je hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman med drugim predlagal, da bi poimensko navajanje manjšin izpustili. Temu predlogu se je veliko poslancev uprlo, zato je kazalo, da bo ta del ustave ostal nespremenjen. Toda tik pred glasovanjem 12. decembra leta 1997 se je na saborskih klopeh znašel nov predlog dopolnila, ki so ga pripravili trije poslanci, in sicer predstavnik Italijanov dr. Furio Radin, predstavnik Madžarov Sandor Jakab in predstavnik Čehov in Slovakov Njegovan Starek. V skladu s tem dopolnilom bi se naštevanje manjšin v ustavi sicer ohranilo, vendar bi se črtali Muslimani in Slovenci ter dodali Avstrijci, Nemci, Rusini in Ukrajinci. In tak predlog - torej z naštetimi desetimi narodnostmi in brez Slovencev - je nazadnje v Saboru dobil potrebno dvetretjinsko podporo. To se je zgodilo le nekaj minut po koncu uradnega obiska slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška v Zagrebu, ko je bilo potrjeno pristno prijateljstvo med državama!
Merila, po katerih so iz nove ustave izpadli Slovenci, so do danes ostali skrivnost: če gre za načelo avtohtonosti, ni jasno, zakaj so Slovenci in Muslimani leta 1990, ob sprejetju prve ustave, bili manjšina, leta 1997 pa ne več. Če gre za načelo številčnosti, so vprašljive vse štire "dodane" manjšine. Argument recipročnosti pa "pade" že pri Srbih, saj njihova matična država, Zvezna republika Jugoslavija leta 1997 hrvaške manjšine ni priznavala.
18. decembra leta 1997 sta o novih razmerah, v katerih so se znašli Slovenci na Hrvaškem, razpravljala slovenska vlada in Državni zbor. Vlada je sprejela naslednje sklepe: od Hrvaške bo zahtevala pojasnila in zagotovila, da se raven zaščite in podpore Slovencem na Hrvaškem ne bo znižala, vlada bo še naprej moralno in gmotno podpirala Slovence na Hrvaškem v njihovem prizadevanju, da ohranijo narodnostne značilnosti in vrednote ter da si v okviru pravnega reda Hrvaške zagotovijo ustrezno zaščito.
1997 je poslanec dr. Furio Radin napovedal, da bo s kolegom Njegovanom Starekom sprožil postopek za vrnitev slovenske manjšine v ustavo. Sabor o tej pobudi ni nikoli razpravljal. Hrvaška vlada je sporočila, da se z ustavnimi spremembami manjšinski položaj Slovencev ni poslabšal in da bodo pripadniki vseh manjšin, tudi tistih, ki niso navedene v ustavi, uživali vse pravice v skladu z najvišjimi svetovnimi merili. Tako stališče je potrdil tudi svet za obrambo in nacionalno varnost. Nazadnje je ministrstvo za zunanje zadeve napovedalo, da bo v najkrajšem času v Ljubljano posredovalo predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin, kakršnega je Hrvaška že sklenila z Italijo in Madžarsko. Pozneje (po sestanku zunanjih ministrov dr. Borisa Frleca in dr. Mateja Granića na Otočcu januarja leta 1998) se je izkazalo, da bi bila za Ljubljano in Zagreb bolj sprejemljiva deklaracija, ki bi samo načelno potrdila pripravljenost obeh držav, da v obravnavanju manjšin dosledno spoštujeta najvišja evropska načela.
Po parlamentarnih in predsedniških volitvah v začetku leta 2000 se je na Hrvaškem v celoti zamenjala oblast. V predvolilni kampanji so hrvaški državljani slovenske narodnosti slišali številne obljube, da jim bo krivica, storjena v času HDZ-jeve oblasti, popravljena. Pa se to ni zgodilo!
9. novembra 2000 se je Hrvaški sabor lotili ustavnih sprememb. Cilj: polpredsedniški politični sistem spremeniti v parlamentarni. Predsednik kluba narodnostih manjšin dr. Furio Radin je ob tej priložnosti vložil amandma za vrnitev Slovencev v ustavo. Toda edini, ki je predlog podprl, je bil poslanec IDS Damir Kajin, ki je izbris Slovencev iz ustave označil za hrvaško nacionalno sramoto. O predlogu dopolnila poslanci sploh niso glasovali. Predsednik vlade Ivica Račan je razplet pojasnil z besedami, da je vladna šesterica pač sklenila, da ne bo posegala v preambulo ustave, saj bi to za sabo potegnilo številna druga vprašanja, česar pa si vlada ne želi.
Komaj štiri mesece pozneje, 28. marca 2001, so poslanci Hrvaškega sabora izglasovali še ene ustavne spremembe. Tokrat so ukinili županijski dom parlamenta. In še enkrat se je ponovila stara zgodba! Poslanci IDS-a in predstavnik narodnostnih manjšin dr. Furio Radin so predlagali vrnitev Slovencev v preambulo ustave. Vlada je predlog zavrnila, vendar je poslanec Damir Kajin zahteval glasovanje. Predlog je podprlo le 20 poslancev.
Tudi vlada Iva Sanaderja v letih 2004-2008 glede tega vprašanja ni sprejela nobene odločitve. Po oblikovanju druge Sanaderjeve vlade v začetku leta 2008 pa prihajajo signali, da bi bile ustavne spremembe, ugodne za Slovence na Hrvaškem, mogoče.
Res je, da Slovenci na Hrvaškem v vsakdanjem življenju izbrisa iz ustave ne občutijo. Res pa je tudi, da jim je leta 1996 oblast vzela nekaj, kar so že imeli.
Hrvaški sabor je 16. junija 2010 slovensko nacionalno manjšino ponovno uvrstil med nacionalne manjšine v preambuli ustave Republike Hrvaške.
Slovenci na Hrvaškem
Kljub zakonski zaščiti in dejanskim manjšinskim pravicam, število Slovencev na Hrvaškem iz leta v leto upada.
Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 se je za Slovence na Hrvaškem izreklo 13.173 prebivalcev Hrvaške, kar je skoraj za polovico manj, kot ob popisu prebivalstva leta 1991.
Največ Slovencev živi v Zagrebu, in sicer 3.225, v Primorsko–goranski županiji je Slovencev 2.883, v Istrski županiji pa 2.020.
Po podatkih hrvaškega Zavoda za statistiko je bilo največ Slovencev na Hrvaškem leta 1953. Največji številčni upad pa je bil zabeležen med letoma 1971 in 1981.
